Osebni vprašalnik | ReIntegrate

Vzdrževanje sistema - Nenehno izboljševanje

Tilia Boussios — Thu, 29 Oct 2009 09:52:06 GMT

Nenehno izboljševanje

Načrtovanje vzdržnosti sistema vračanja na delo je ključnega pomena. To zahteva stalno posodabljanje in izboljševanje na osnovi povratnih informacij. Redno je potrebno izvajati formalno vrednotenje sistema (npr. na vsaka 3 leta). Načrt nenehnega izboljševanja mora vključevati aktivnosti na naslednjih področjih:

Ukrepe na področju zdravja (npr. Informacijski sistem za preprečevanje nezgod)
Preprečevanje invalidnosti (npr. notranje in zunanje komuniciranje ter znanje in spretnosti strokovnega tima)
Proces vračanja na delo (npr. zgodnjo obravnavo, proces vodenja primerov in programe prehodnega dela)

Da bi zagotovila stalno izboljševanje sistema vračanja na delo se organizaciji močno priporoča pridobitev zunanje akreditacije pri ustrezni ustanovi.

Vzdrževanje sistema - Poročanje

Tilia Boussios — Thu, 29 Oct 2009 09:52:02 GMT

Poročanje

Redno poročanje o programu vračanja na delo služi vrsti namenov, vključno z zagotavljanjem zavezanosti vodstva organizacije k reševanju težav na področju vračanja na delo.
Redno poročilo o izvedbeni učinkovitosti programa vračanja na delo vključuje naslednje elemente:

Analizo vzrokov za odsotnost
Povzetek aktivnosti, povezanih s procesom vračanja na delo
Splošno zadovoljstvo s sistemom
Ocena učinkovitosti v smislu zmanjšane pojavnosti in trajanja odsotnosti
Analizo stroškov in koristi
Pojavljajoče se probleme in rešitve zanje

Gradiva iz tega poročila morajo biti redno predstavljena, npr. vsake tri mesece v poročilih službe za ravnanje s človeškimi viri.

Vzdrževanje sistema - Spremljanje

Tilia Boussios — Thu, 29 Oct 2009 09:51:56 GMT

Spremljanje

Vzdrževanje in izboljševanje programa vračanja na delo v vsaki organihaciji zahteva ustrezno spremljanje vzrokov za odsotnost, uspešnih strategij za vračanje ter vpliva le-tega na donosnost poslovanja.

Informacijski sistem za obvladovanje odsotnosti mora predstavljati osnovi način za spremljanje delovanja procesa vračanja na delo
Idealno, se informacije zbirajo za tri obdobja: pred odsotnostjo, v procesu odsotnosti in po vrnitvi na delo.
Na ravni posameznika je potrebno zbirati podatke o delavčevem zdravju, dobrem počutju, zadovoljstvu pri delu, učinkovitosti ter zadovoljstvu s procesom vračanja na delo.
Na ravni organizacije je potrebno zbirati podatke o izgubljenem času, nesrečah, kazalnikih zdravja pri delu, o zavedanju sistema vračanja na delo ter zadovoljstvu z njim ter o njegovih stroških in koristih.

Vračanje zaposlenih na delo - Spremljanje

Tilia Boussios — Thu, 29 Oct 2009 09:51:52 GMT

Spremljanje

Za proces vračanja na delo je bistveno, da se ne zaključi, ko se delavec vrne na delo. Najpomembnejša sestavna dela spremljanja sta naslednja:

Vzdrževanje zmožnosti za delo skozi podporo v začetnem obdobju uvajanja v delo
Redno pregledovanje, vrednotenje in po potrebi izboljševanje programa vračanja na delo

Vračanje zaposlenih na delo - Obravnave

Tilia Boussios — Thu, 29 Oct 2009 09:51:48 GMT

Obravnave

Enega od največjih izzivov za osebe, odgovorne za koordiniranje procesa vračanja na delo predstavlja izbira najprimernejše obravnave dolgotrajno odsotnih delavcev.

Obravnave je mogoče opisati skozi štiri glavna področja:

Zdravljenje (npr. zdravila, primarna oskrba)
Obvladovanje stanj (npr. posredovanje, telesne vaje)
Izgradnja zmožnosti (npr. spretnosti za spopadanje, ponovno usposabljanje, fizična pripravljenost)
Podpora in prilagoditve okolja:
- Dejavniki dela (npr. prilagajanje delovnih pogojev)
- Dejavniki izven dela (npr. svetovanje in podpora družini)

Vračanje zaposlenih na delo - Vodenje primerov

Tilia Boussios — Thu, 29 Oct 2009 09:51:44 GMT

Vodenje primerov

Vodenje primerov se lahko zdi drag način koordiniranja ukrepov v organizaciji, vendar pa mnogi dokazi podpirajo dejstvo, da je ključna sestavina uspešnega vračanja na delo.

Vodja primera sodeluje z delavcem v vseh stopnjah odsotnosti in procesa vračanja na delo
Vodja primera usklajuje potrebne ukrepe, podporo in vire in s tem izboljšuje raven aktivnosti in sodelovanja posameznika
Uspešno vodenje primerov zahteva:
- Usmerjanje ne le na okvaro temveč tudi na prepreke in ovire, ki jih ustvarja zunanje okolje
- Izčrpen, multidisciplinaren in povezan pristop k razvijanju načrta obravnave
- Pomoč pri odločanju in načrtovanju življenja v okviru zmožnosti posameznika
- Ohranjanje osrednjega položaja delavca
- Aktivno sodelovanje delavca v celotnem procesu
- Nenehno zagotavljanje povratnih informacij zaposlenemu o izidih ocenjevanj in obravnav

Vračanje zaposlenih na delo - Zgodnja obravnava

Tilia Boussios — Thu, 29 Oct 2009 09:51:41 GMT

Zgodnja obravnava

Zgodnja obravnava je široko sprejeta kot ključni dejavnik uspešnega vračanja na delo. Na splošno velja, da zgodnja obravnava obsega nabor dejanj, ki vključujejo:

Zgodnje spremljanje po treh dneh
Ponudba pomoči po 6 tednih
Ponudba ocene potreb pri vračanju na delo po 12 tednih
Dodelitev vodje primera ali koordinatorja vračanja na delo, ki usklajuje aktivnosti, opredeljene v ocenjevanju

Vračanje zaposlenih na delo - Ocenjevanje praga

Tilia Boussios — Thu, 29 Oct 2009 09:51:37 GMT

Ocenjevanje praga

Najboljši način za prikaz mnogih in mnogovrstnih delavnikov, ki vplivajo na odločanju o odsotnosti ali vračanju na delo je, da nanje pogledamo kot na sestavne dela praga, ki ga mora delavec pri tem prestopiti. To so običajno osebni, dejavniki delovnega mesta ter zunanji dejavniki. Nekatere vrste dejavnikov so našteti spodaj.

o Upravičenost do programov
o Dostopnost programov
o Zunanji viri in finančna podpora
o Izkušnje s tožbami
o Izkušnje z zavarovalninami
o Pravne omejitve

Posamezni delavec	Neposredno delovno okolje	Zakonodajni, administrativni in politični okvir
oo Vzrok bolezni ali poškodbe (npr. pri delu, izven dela) o Demografski podatki o Višina dohodka o Stopnja izobrazbe o Funkcijske zmogljivosti o Omejitve aktivnosti o Motivacija za vrnitev na delo o Doživljanje delovnega življenja	o Negotovost zaposlitve o Delovni pogoji (npr. nadzor) o Fizične in psihološke zahteve o Stališča o Sodelavci in vodje o Kultura in etika o Podpora na delovnem mestu o Prilagoditve dela o Razpoložljivost prehodnega dela

Vračanje zaposlenih na delo - Vzdrževanje zmožnosti za delo

Tilia Boussios — Thu, 29 Oct 2009 09:51:28 GMT

Vzdrževanje zmožnosti za delo

Vzdrževanje zmožnosti za delo pomeni zagotavljanje pogojev za ohranjanje zdravja in spretnosti, potrebnih za izvajanje dela v okolju, ki promovira zdravje. Na tem področju obstajajo štiri področja ukrepanja:

Obvladovanje dejavnikov tveganj v delovnem okolju skozi izboljševanje ergonomske urejenosti delovni,h nalog, zdravja in varnosti ter higiene pri delu.
Izboljševanje psihosocialnega delovnega okolja, ki upošteva spremenjeno delovno zmožnosti delavca
Izboljševanje zdravja in dobrega počutja delavcev skozi programe promocije zdravja ter z izboljšanjem fizičnega, psihološkega in socialnega funkcioniranja
Izboljševanje znanja in spretnosti, ki delavcu pomagajo pri spopadanju z novimi zdravstvenimi okoliščinami ali obvladovanju z zahtevami novega ali spremenjenega dela

Vzdrževanje zmožnosti za delo - Razvijanje virov v organizaciji

Tilia Boussios — Thu, 29 Oct 2009 09:51:25 GMT

Razvijanje virov v organizaciji

V podporo procesa vračanja na delo morajo biti vzpostavljeni ustrezni viri in zmogljivosti. Primerni viri vključujejo:

Letni proračun za kritje vseh vidikov procesa vračanja na delo
Strokovnega delavca/ tim z jasno odgovornostjo za proces
Usposabljanje zgoraj navedenega strokovnega delavca/ tima na področju znanj in spretnosti, potrebnih za učinkovito obvladovanje vračanja na delo
Naročanje zunanjih izvedenskih storitev kot pomoč pri ocenjevanju in načrtovanju vračanja na delo
Obvladovanje informacijskega sistema, ki zagotavlja zanesljive in pravočasne informacije o z zdravjem povezano odsotnostjo z dela

Vzdrževanje zmožnosti za delo - Notranje in zunanje komuniciranje

Tilia Boussios — Thu, 29 Oct 2009 09:51:21 GMT

Notranje in zunanje komuniciranje

Neučinkovito ali nepopolno komuniciranje lahko povzroči težave v učinkovitem delovanju programov vračanja na delo.
Učinkovito komuniciranje mora biti:

Usklajeno s primernim obvladovanjem informacij v smislu zaupnosti, zasebnosti, varnosti in zaščite podatkov
Prisotno v vseh stopnjah procesa vračanja na delo:
- Notranje z odsotnim delavcem, sodelavci, neposrednimi vodji, vodilnimi, odgovornimi za ravnanje s človeškimi viri, zdravje in varnosti pri delu
- Notranje z delavčevo družino, zavarovalnico, pomembnimi uradnimi službami npr. ZPIZ ali drugimi pomembnimi javnimi in zasebnimi službami

Vzdrževanje zmožnosti za delo - Informacijski sistem za obvladovanje odsotnosti z dela

Tilia Boussios — Thu, 29 Oct 2009 09:51:16 GMT

Informacijski sistem za obvladovanje odsotnosti z dela

Učinkovito delovanje, vzdržnost in nenehno izboljševanje programa vračanja na delo v vsaki organizaciji zahteva usmerjanje pozornosti v obvladovanje informacij. Nekateri elementi izčrpnega Informacijskega sistema za obvladovanje odsotnosti z dela so naslednji:

Trajanje odsotnosti
Vzroki odsotnosti
Podatki za stike: npr. odsotni, zavarovalnica, vodja primera ali koordinator vračanja na delo, družina, osebni zdravnik itd.
Beležke o ukrepih organizacije
Zmožnost za delo, potrebe po usposabljanju in po potrebi profil funkcijskih zmožnosti vračajočega se delavca
Profil fizičnih in psihosocialnih značilnosti dela
Beležke o stroških in koristih procesa
Zabeležke o težavah, ki so se pojavile in uporabljenih rešitvah zanje

Oblikovanje politike - Vloga politike enakosti in nediskriminacije pri vračanju na delo

Tilia Boussios — Thu, 29 Oct 2009 09:51:12 GMT

Vloga politike enakosti in nediskriminacije pri vračanju na delo

Pomoč obolelemu ali poškodovanemu delavcu pri vračanju na delo je odličen način za izogibanje tveganju nepravične obravnave oz. možne diskriminacije zaradi invalidnosti. Za to, da bi v programe vračanja na delo vgradili načelo nediskriminacije, je potreb no uvesti naslednje ukrepe:

Vračanje na delo mora biti izrecno sestavni del politike nediskriminacije
Zgodnje odzivanje na pojavljajoče se zdravstvene težave mora biti predstavljeno kot način za preprečevanje tveganja diskriminacije
Ustvariti je potrebno informacijsko podprt nabor primernih prilagoditev
Usposabljanje na področju ozaveščanja o invalidnosti mora vključevati vprašanja enakosti in nediskriminacije

Oblikovanje politike - Vloga ravnanja s človeškimi viri pri vračanju na delo

Tilia Boussios — Thu, 29 Oct 2009 09:51:09 GMT

Vloga ravnanja s človeškimi viri pri vračanju na delo

Funkcija službe za ravnanje s človeškimi viri je najbolj primerna za koordiniranje politike in postopkov vračanja na delo. Nekateri pomembni elementi pristopa ravnanja s človeškimi viri na tem področju so naslednji:

Delavci ali njihovi predstavniki morajo biti vnaprej seznanjeni s politiko organizacije na področju vračanja na delo
Politika vračanja na delo mora biti izrecno predstavljena kot pozitiven vidik pogodbe o zaposlitvi za vse zaposlene
V opisu del in nalog na področju ravnanja s človeškimi viri mora biti navedena odgovornost za področje vračanja na delo
Sistem vračanja na delo mora vključevati izrecni opis postopkov in podatkov
Potrebno je zagotoviti, da so vsi zaposleni seznanjeni z ravnanjem organizacije v primeru, da bodo zaradi poškodbe ali bolezni izostali z dela

Oblikovanje politike - Vloga programa zdravja na delovnem mestu za vračanje na delo

Tilia Boussios — Thu, 29 Oct 2009 09:51:06 GMT

Vloga programa zdravja na delovnem mestu za vračanje na delo

Povezovanje politike vračanja na delo z drugimi programi kot je program zdravja na delovne mestu igra pomembno vlogo v procesih vračanja na delo. Nekateri najpomembnejši prispevki politike zdravja na delovnem mestu so naslednji:

Proaktiven pristop k pojavljajočim se zdravstvenim težavam skozi medicino dela v organizaciji
Strokovni delavec za zdravje in varnost na delovnem mestu, ki ima znanje in spretnosti za podporo vračanju na delo
Program promocije zdravja na delovnem mestu, ki se ukvarja z vsemi zaposlenimi, s posebnimi tveganju za zdravje in posebnimi ciljnimi skupinami
Spreminjanje z zdravjem povezanega vedenja in stališč zaposlenih
Spremljanje zdravja vračajočega se delavca